Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Vodja Pentagona, Pete Hegseth, je izjavil, da si ZDA prizadevajo zagotoviti nemoten prehod svoje mornarice po vseh pomembnih vodnih poteh po svetu. Izjava je bila podana med govorom na ladjedelnici v Virginiji.

Sodišče Bosne in Hercegovine je uradno potrdilo obtožnico proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu poveljniku Armade BiH, ki ga bremenijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu ter ranjencem in bolnikom. Kazniva dejanja naj bi bila storjena leta 1993 na območju občine Žepče med bošnjaško-hrvaškim sporom. Šestić je obtožen kršitev mednarodnega humanitarnega prava v času oboroženih spopadov v osrednji Bosni. Obtožnica se osredotoča na dejanja zoper hrvaške civile in ujetnike, kar predstavlja nadaljevanje prizadevanj tožilstva za procesuiranje odgovornih za grozodejstva v srednji Bosni. Ta primer je del širšega vala pravosodnih postopkov v regiji, ki so namenjeni razjasnitvi dogodkov iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zagotavljanju pravice za žrtve na vseh straneh konflikta.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Madura s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljan v zvezni pripor v New Yorku. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vključevanje ameriških podjetij v prenovo venezuelske naftne infrastrukture. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru in njegovi soprogi sprožilo obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Generalna tožilka Pam Bondi je poudarila, da se bo par soočil s polno močjo ameriškega pravosodja. Medtem ko so v nekaterih delih Latinske Amerike in v Miamiju izbruhnila praznovanja, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik države. Po prvih poročilih je v napadih na Caracas umrlo najmanj 40 ljudi.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah sobote, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Elitne enote Delta Force so izvedle bliskovit napad na njuno rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, nato pa ju z vojaškim letalom prepeljale v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi zalogami. Operacija, ki je vključevala letalske napade na več vojaških ciljev po vsej državi, je sprožila mešane odzive. Medtem ko so venezuelski izseljenci v Floridi in nekaterih delih Venezuele proslavljali padec avtoritarnega voditelja, so številni ameriški kongresniki in mednarodne organizacije obsodili napad kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je potrdila, da se bosta Maduro in njegova soproga na ameriških tleh soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma, v povezavi z obtožnico iz leta 2020. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je medtem zahtevala njuno izpustitev in se razglasila za začasno predsednico države.

V zgodnjih jutranjih urah sobote, 3. januarja 2026, so ameriške posebne enote Delta Force izvedle bliskovit napad v venezuelski prestolnici Caracas, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na krov jurišne ladje USS Iwo Jima, od tam pa v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami narkoterorizma. Napad je spremljalo več eksplozij na vojaških in komunikacijskih objektih v Caracasu, ameriška uprava za letalstvo (FAA) pa je nemudoma zaprla venezuelski zračni prostor za ameriška letala. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA upravljale z Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je izrazil namero za izkoriščanje venezuelskih naftnih rezerv. Operacija je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko nekateri ameriški zavezniki dogajanje spremljajo molče, so Rusija, Kitajska in Kolumbija že zahtevale nujno sejo Varnostnega sveta ZN, ki bo potekala v ponedeljek.

Donald Trump je okrepil boj proti drogam z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo republikanski upor in pozive k neodvisnosti Grenlandije. Trumpova intervencija v Venezueli je spodbudila razpravo o ameriških energetskih podjetjih, ki naj bi prevzela nadzor nad venezuelskim naftnim sektorjem. Bitcoin se je približal vrednosti 93.000 dolarjev, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Medtem so se pojavile kritike, da Trump poglablja korupcijo, poleg tega pa naj bi bil zaspan med tiskovno konferenco o Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas in ujele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je operacijo označilo za kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki ogroža mir v Latinski Ameriki in na Karibih. Peking je ob tem pozval Washington, naj preneha s kršenjem suverenosti drugih držav. V Italiji je vojaško posredovanje povzročilo oster odziv opozicijske Demokratske stranke (PD). Nekdanji pravosodni minister Andrea Orlando je poudaril, da gre za dejanje brez mandata mednarodne skupnosti ali odobritve ameriškega kongresa, kar uničuje temelje mednarodne legitimnosti. Voditeljica stranke Elly Schlein je izrazila globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, zlasti v povezavi z varnostjo številčne italijanske skupnosti v Venezueli, medtem ko je Giuseppe Provenzano izpostavil nujnost diplomatskih rešitev namesto vojaškega izvoza demokracije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s silo v regiji.

Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.

Združene države Amerike so v soboto zgodaj zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali na ameriško ozemlje, kjer ga v New Yorku čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami. Napad, ki so ga spremljali letalski udari na ključne vojaške cilje, je v Caracasu sprožil kaos, medtem ko so se v Miamiju in drugih delih ZDA začela praznovanja venezuelske diaspore. Kljub uspehu operacije pa se v ameriškem kongresu in mednarodni skupnosti krepijo kritike zaradi domnevne nezakonitosti posega brez predhodne odobritve zakonodajalcev ali mednarodnih organizacij. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost destabilizacije regije in morebitnih povračilnih ukrepov, medtem ko venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zahteva izpustitev Madura in trdi, da ostaja legitimni voditelj države. Ameriška administracija operacijo primerja z invazijo na Panamo leta 1990, s katero so odstavili Manuela Noriego.

Donald Trump je zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez in Kolumbiji. Danielle Smith, premierka Alberte, je izpostavila nujnost gradnje naftovodov zaradi zajetja Madura. Zavezniki in nasprotniki ZDA so na srečanju ZN obsodili ameriško intervencijo v Venezueli, medtem ko so ZDA branile svoje dejanje. Rajan Menon je opozoril na nevarnosti Trumpovega ravnanja v Venezueli in njegovo morebitno prestopanje meja tudi glede Irana.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

Varnostni svet Združenih narodov se je sestal na izrednem zasedanju zaradi vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je napad označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih in poudaril nujnost spoštovanja mednarodnega prava ter Ustanovne listine ZN. Po navedbah virov blizu organizacije je bila seja sklicana na pobudo več držav, ki izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo regije. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj Guterres opozarja na kršenje suverenosti držav. Čeprav so Združene države Amerike svoje dejanje utemeljevale z različnimi razlogi, v uradnih krogih Združenih narodov prevladuje prepričanje, da gre za neupravičen poseg v notranje zadeve neodvisne države. Razprava v Varnostnem svetu naj bi se osredotočila na preprečevanje nadaljnjega stopnjevanja nasilja in iskanje diplomatskih rešitev za venezuelsko krizo.

Britanski premier Kir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško operacijo v Venezueli. Po poročanju Washington Posta so ameriški napadi povzročili požare in eksplozije na več vojaških objektih, vključno z letalsko bazo generalisimusa Francisca de Mirande. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti. Ameriški upokojeni polkovnik Gregory Daddis je dejal, da je zajetje Madura dejanje vojne.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki je vodila do zajetja predsednika Nicolasa Madura. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barro je dejanje označil za kršitev mednarodnega prava in poudaril, da nobena dolgoročna politična rešitev ne sme biti vneta od zunaj, saj lahko o svoji prihodnosti odločajo le suvereni narodi. Podobne kritike so prišle tudi iz Južne Afrike in Mehike, kjer so poudarili nespoštovanje suverenosti in mednarodnih norm. Britanski poslanec Jeremy Corbyn je Združene države Amerike označil za "kavbojsko državo", ki deluje zunaj okvirov Varnostnega sveta Združenih narodov. Po navedbah venezuelskega zunanjega ministra Ivana Gila država prejema številne izraze solidarnosti iz Evrope, Azije in Afrike. Medtem ko Rusija opozarja na nedopustnost eskalacije in zahteva pojasnila glede ugrabitve predsednika, so se v Španiji pojavili pozivi k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa naj bi bila usmerjena v nasilno zamenjavo režima v Caracasu.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je bitcoin približal vrednosti 93.000 dolarjev, Trump pa je opozoril Kolumbijo in Mehiko. Združene države želijo, da ameriška energetska podjetja prevzamejo nadzor nad oživljanjem venezuelske naftne industrije. Trump je uporabil izraz "Donroejeva doktrina" za utemeljitev invazije. Britanski mediji, kot sta BBC in Guardian, so bili kritični do posredovanja.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto pozval k spoštovanju mednarodnega prava, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump objavil novico o zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Starmer je v uradni izjavi kategorično zanikal kakršno koli vpletenost Združenega kraljestva v ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Poudaril je, da London ni sodeloval pri teh dejavnostih in da se britanska vlada trenutno osredotoča na ugotavljanje dejanskih okoliščin dogodka. Premier je pojasnil, da se s predsednikom Trumpom o zadevi še ni pogovarjal, vendar namerava to storiti v prihodnje. Zaradi hitrega spreminjanja razmer na terenu je Starmer izpostavil previdnost in potrebo po jasni sliki dogajanja, preden bo Združeno kraljestvo podalo dokončno oceno. Poleg vprašanj zakonitosti intervencije je britanska vlada aktivirala svoje diplomatsko predstavništvo v Caracasu, da bi zagotovila varnost britanskih državljanov v državi, ki jo pretresa nova politična in vojaška kriza.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces prevzema nadzora nad državno naftno industrijo. Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril namero o ponovni vzpostavitvi pretoka nafte, medtem ko obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da bo Washington določal pogoje prihodnjega razvoja Venezuele. Kritiki opozarjajo, da so tovrstni posegi v tuje naravne vire z vidika mednarodnega prava sporni, strokovnjaki pa dodajajo, da bo za polno operativnost naftne infrastrukture potrebnih več let. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, ki so vključevale gospodarsko blokado, tajne operacije obveščevalne službe Cia in uničevanje venezuelskih plovil. Hegsethove izjave o »postavljanju pogojev« nakazujejo na dolgotrajno ameriško prisotnost v regiji, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Latinske Amerike. Medtem ko Bela hiša operacijo opravičuje z bojem proti terorizmu in mamilarskim kartelom, mednarodna javnost opozarja na nevarnost širše regionalne nestabilnosti in humanitarne krize.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen in nepredviden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na vojaške in civilne cilje, označil za »briljantno« in napovedal, da bodo ZDA upravljale državo do vzpostavitve varne politične tranzicije. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v New York, kjer se bo na zveznem sodišču v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in mednarodnem trgovanju s kokainom. Mednarodna skupnost se je na agresivno potezo Washingtona odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri voditelji, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron, dogodek označili za konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Po poročanju tujih medijev je v napadih na Caracas izgubilo življenje najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, vendar Trumpova administracija napoveduje neposredno vlogo ameriških naftnih podjetij pri obnovi državne infrastrukture.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so elitne enote izvedle nočni napad na predsedniško rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, od koder so Madura z letalom prepeljali v New York. Trump je operacijo označil za izjemno uspešno in napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno upravljale z Venezuelo in njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju pritiskov in tajnemu načrtovanju. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da se bosta Maduro in njegova soproga na ameriških tleh soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma. Medtem ko so v južni Floridi venezuelski izseljenci proslavljali padec režima, so se v drugih delih sveta in v nekaterih ameriških mestih pojavili protesti proti vojni. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je obsodila "imperialistični napad" in zahtevala izpustitev Madura, medtem ko je vrhovno sodišče Venezuele njo imenovalo za začasno predsednico države. Ameriški kongresniki iz vrst progresivnih demokratov so napad označili za nezakonit in neustaven, saj Trump za vojaško posredovanje ni pridobil odobritve zakonodajalca. Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek že sklical nujno sejo, na kateri bodo obravnavali ameriško posredovanje, ki močno spominja na invazijo Paname leta 1989. Trump je poudaril, da so bili v napadih nekateri ameriški vojaški uslužbenci ranjeni, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo, medtem ko poročila iz Venezuele navajajo smrtne žrtve med tamkajšnjimi civilisti in vojaki.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Marco Rubio je razkril, da je imel Maduro možnost predaje, vendar se je odločil drugače. Elon Musk je pohvalil Donalda Trumpa za njegovo posredovanje. Medtem pa se je Dominique de Villepin kritično odzval na Emmanuela Macrona, češ da se je podredil Trumpu. Podpredsednica Venezuele je zavrnila poslušnost Trumpu. Feijóo se je distanciral od Trumpa in opozoril, da izključitev Corine Machado pomeni ovekovečenje Madura na oblasti.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške vojaške sile, prispela v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil aktivnega spodbujanja tihotapljenja drog v Združene države Amerike, kar je služilo kot podlaga za vojaško operacijo. Maduro se bo na sodišču v New Yorku zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina, za kar mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Letalo z zakoncema je pristalo v letalskem oporišču Stewart North, severno od New Yorka, kjer so ju prevzele zvezne oblasti. Operacija je sprožila mešane odzive v ameriški in mednarodni politiki. Newyorški župan Zohran Mamdani je vojaško posredovanje ostro kritiziral in ga označil za kršitev zveznega ter mednarodnega prava. Po njegovih besedah enostranski napad na suvereno državo predstavlja vojno dejanje. Kljub kritikam so ameriške oblasti nadaljevale s postopki, ki temeljijo na dolgoletnih obtožnicah proti venezuelskemu vrhu. V Venezueli so se medtem pojavile zahteve po dokazih o tem, da sta aretirana zakonca še živa, medtem ko so ZDA že priznale novo politično vodstvo v državi.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah iz Washingtona zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki naj bi se po Trumpovih besedah odvila silovito in hitro, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da napad nima podlage v mednarodnem pravu in je verjetno v nasprotju tudi z ameriško ustavo, saj temelji izključno na lastni varnostni strategiji Trumpove administracije. Rusija je ostro obsodila ameriško posredovanje, medtem ko so se venezuelske oblasti v Caracasu že uradno pritožile Varnostnemu svetu Združenih narodov. Trump je dogodek opisal v senzacionalističnem tonu in ga primerjal s televizijsko oddajo, s čimer je še dodatno razvnel diplomatske napetosti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, med katerimi so ZDA postopoma krepile vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti narkoterorizmu.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta po bliskoviti vojaški operaciji ameriških sil prispela v New York, kjer sta v pridržanju na oporišču letalske nacionalne garde Stewart. Po navedbah ameriških virov so oblasti takoj po njunem prihodu pričele s postopki identifikacije, ki vključujejo odvzem biometričnih podatkov in prstnih odtisov. Maduro se bo moral prihodnji teden na zveznem sodišču na Manhattnu zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z mamili in orožjem. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, v kateri so elitne enote zajele venezuelskega voditelja, označil za uspeh, medtem ko je novi župan New Yorka Zohran Mamdani dejanje ostro obsodil. Mamdani je operacijo označil za kršitev mednarodnega prava in enostranski napad na suvereno državo, ki bi lahko neposredno vplival na varnost prebivalcev New Yorka, vključno s številno venezuelsko diasporo. Maduro in Floresova bosta po zdravniškem pregledu prepeljana v priporni center v prestolnici, kjer bosta pod strogimi varnostnimi ukrepi pričakala ponedeljkovo zaslišanje pred sodnikom.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po nedavnem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno pozvala vlado predsednika Donalda Trumpa k oblikovanju skupne agende za sodelovanje. Washington se je na poziv odzval s presenetljivo diplomatsko potezo, saj je iz takojšnjih pogovorov o reševanju krize izključil opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado in namesto tega ponudil priložnost izvršni oblasti pod vodstvom Rodríguezove. Ameriška administracija je sporočila, da kljub ugledu Machadove trenutno prednost daje neposrednemu sodelovanju z novo vodilno figuro v Caracasu, da bi zagotovili stabilnost po vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Rodríguezova je v svojem sporočilu poudarila potrebo po konstruktivnem dialogu, kar predstavlja pomemben odklon od prejšnje politike Madura, ki je bil aretiran med vdorom ameriških enot. ZDA so sodelovanje s podpredsednico pogojevale s popolnim izpolnjevanjem njihovih zahtev, s čimer bi se Venezuela izognila nadaljnjemu stopnjevanju vojaškega posredovanja na kopnem.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja, izvedle zračni napad na Venezuelo, med katerim so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o nezakonitosti Madurovega režima. Medtem ko Washington trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev demokracije in pregon »narko-terorizma«, so se na dogodke že odzvale mednarodne institucije in tuje države. Evropska unija je v uradni izjavi pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Čeprav Bruselj poudarja pomanjkanje legitimnosti Madurove oblasti, opozarja na pomen mirnega reševanja sporov. Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je izpostavil, da je prioriteta belgijske vlade zagotavljanje varnosti približno 230 belgijskih državljanov, ki se trenutno nahajajo v Venezueli. Venezuela se je na vojaško agresijo odzvala z zahtevo po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Caracas napad označuje za grobo kršitev suverenosti in imperialistično agresijo, ki sledi dolgotrajni gospodarski blokadi in vojaškim pritiskom v Karibskem morju. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj svetovna javnost pričakuje nadaljnje poteze ameriške administracije in odziv zaveznic Venezuele, predvsem Kitajske.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po zajetju sta bila prepeljana v New York, kjer se bo proti njima začel sodni postopek na zveznem sodišču v južnem okrožju Manhattna. Ameriško pravosodno ministrstvo Madura obtožuje zarote za narkoterorizem, uvoza velikih količin kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja in uničevalnih naprav. Ameriški generalni tožilec je potrdil, da se bo Maduro soočil z obtožnico, ki ga neposredno povezuje z mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Komunistična partija Čila je ameriško posredovanje označila za kriminalno vojaško dejanje in agresijo na suvereno državo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije, tiralice DEA in povečano prisotnost ameriške mornarice v Karibskem morju. Maduro, ki je leta dolgo zavračal obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti, zdaj v ujetništvu čaka na sojenje, ki bi lahko trajno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po poročanju ameriških medijev prepeljali v vojaško oporišče blizu New Yorka. Predsednik Trump je med tiskovno konferenco spregovoril o ameriški udeležbi v venezuelski naftni industriji po udaru.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija potekala 3. januarja 2026, Trump pa je dogajanje spremljal v živo. Ameriške oblasti so Madura že prepeljale v ZDA, kjer ga čakajo kazenski postopki na podlagi obtožb, ki jih je ameriško pravosodje proti njemu vložilo že v preteklosti. Republikanski kongresnik Mike Lee je potrdil namero ZDA, da Maduru sodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med državama, ki so vključevale zasege tankerjev in gospodarske sankcije. Predsednik Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešen napad na venezuelsko vodstvo, pri čemer je proces zajetja primerjal s spremljanjem televizijske oddaje. Dogodek pomeni drastičen zasuk v mednarodni politiki, saj so ZDA neposredno posredovale in odstranile voditelja suverene države, kar bo imelo daljnosežne posledice za stabilnost v regiji in mednarodne odnose. Venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, vendar so predhodni odzivi na ameriške pritiske vključevali obtožbe o piratstvu in kršenju mednarodnega prava.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uradno potrdil, da je bil dosedanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in bo prepeljan v Združene države Amerike, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kriminalne združbe Cartel de los Soles. Rubio je v svoji izjavi poudaril, da Washington ne načrtuje novih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje, saj je bil primarni cilj operacije dosežen z odvzemom prostosti ključnim akterjem režima. Aretacija sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in vojaškim operacijam, ki so jih Združene države Amerike izvajale proti strateški infrastrukturi v Venezueli. Po navedbah ameriške administracije bo proces proti Maduru potekal pred ameriškim sodiščem, s čimer želijo končati obdobje politične nestabilnosti in kriminalnih dejavnosti, ki so vplivale na celotno regijo. Mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje podrobnosti o samem poteku aretacije in odzivu preostalih struktur venezuelske oblasti.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ZDA so se protesti razširili v San Diego, Amsterdam, Toronto in pred newyorški priporni center, kjer naj bi bil zaprt. Maduro je bil po spektakularni aretaciji zaprt v New Yorku. ZDA naj bi želele "usmerjati" tranzicijo v Venezueli. Chuck Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Po odstavitvi Madura so padle cene nafte zaradi povečanja količine venezuelske nafte na trgu. Pojavile so se skrbi glede prevzema Grenlandije s strani ZDA.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil. V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijsko hišo Fox News potrdil, da so ameriške specialne sile v jutranjih urah izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah ameriškega predsednika so aretirana zakonca že premestili na ameriško plovilo, od koder bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila s pravnimi postopki. Trump je v nagovoru poudaril, da je Madurov režim odgovoren za številne smrti, in nakazal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje oziroma nadzor nad razmerami v Venezueli. Dogodek predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in neposreden vojaški poseg z namenom odstranitve tujega voditelja. Medtem ko Washington aretacijo opravičuje z obtožbami o kršitvah človekovih pravic in kriminalnih dejavnostih, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, saj gre za precedenčno dejanje v sodobnih mednarodnih odnosih. Napoved o neposrednem ameriškem upravljanju Venezuele odpira številna vprašanja o prihodnji suverenosti države in stabilnosti celotne južnoameriške regije.

Afriška unija je izrazila globoko zaskrbljenost in ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Organizacija je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, ob tem pa poročala o dodatnih vojaških napadih na venezuelske državne institucije. V uradni izjavi je panafriška organizacija poudarila nujnost spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravice narodov do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Panameriška kriza se je stopnjevala po neposrednem ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo operacije, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu. Afriška unija je v odzivu pozvala k vključujočemu političnemu dialogu med samimi Venezuelci kot edini poti do trajne rešitve notranjih sporov. Pozvali so vse vpletene strani k zadržanosti in odgovornosti, hkrati pa izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v trenutku, ko so prestolnico Caracas stresle eksplozije in zračni napadi.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju izgnale. Maduro je obtožen "narkoterorizma" in "vojnih zločinov". Francoska senatorka Hélène Conway-Mouret se sprašuje, kakšne vzvode ima svet za uveljavljanje spoštovanja mednarodnega prava. ZDA so bombardirale venezuelsko prestolnico in njeno okolico, kar je privedlo do zajetja predsednika Madura in njegove žene.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so bile v vojaški operaciji v Caracasu pridržane ključne osebnosti venezuelskega vrha, vključno s predsednikom Nicolásom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške generalne tožilke bodo ujetnika prepeljali v New York, kjer se bosta na zveznem sodišču spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami. Operacija, ki je pretresla mednarodno javnost, pomeni dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih Združenih držav Amerike za uveljavitev pravne odgovornosti venezuelskega vodstva. Generalna tožilka je ob tem poudarila, da bosta Maduro in Floresova deležna celotne teže ameriškega pravosodnega sistema. Obtožnica jima očita sodelovanje v kriminalnih dejavnostih, ki vključujejo organiziran kriminal in ogrožanje varnosti z vpletenostjo v mednarodno trgovino s prepovedanimi substancami. Dogodek je sprožil takojšnje odzive po vsem svetu, medtem ko ameriške oblasti pripravljajo teren za začetek sodnega procesa, ki bo potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi v New Yorku.

Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek imel nujno sejo, na kateri bo razpravljal o ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo in prijetju Nicolása Madura.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Čilska in urugvajska politična koalicija Frente Amplio sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Po mnenju teh političnih sil dejanje predstavlja brutalno kršitev mednarodnega prava, suverenosti in pravice narodov do samoodločbe. Koalicija, ki ji pripada tudi čilski predsednik Gabriel Boric, je opozorila, da gre za nevaren presedan, ki bo pustil trajne posledice v celotni regiji in pomeni prelomnico v latinskoameriških odnosih. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je sprožila val solidarnosti s venezuelskim ljudstvom med levosredinskimi silami, medtem ko so nekateri desni politiki, kot je José Antonio Kast, pozvani, naj se ne podrejajo interesom tujih sil. Nasprotno pa so nekateri nacionalistični politiki, denimo urugvajski senator Javier García, poudarili, da med "svobodno Venezuelo" in "Madurovo kriminalno diktaturo" ni srednje poti. Dogajanje sledi večmesečnim stopnjevanjem napetosti, vključno z ameriškimi pomorskimi operacijami v Karibskem morju pod krinko boja proti trgovini z drogami, kar je Venezuela že predhodno označila za sovražno delovanje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Kitajska je ponovila poziv Združenim državam k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores ter zahtevala zagotovila glede njune varnosti. Medtem je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti pripadnikov garde.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je ostro obsodil nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu, med katero so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Anwar je dejanje označil za precedens brez primere po obsegu in naravi ter poudaril, da tovrstno ravnanje predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah je ameriško posredovanje v suvereni državi nesprejemljivo in ogroža globalni pravni red. Pridržanje Madura se je zgodilo po večmesečnem zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so ga zaznamovale grožnje z zamenjavo režima in povečana prisotnost ameriške vojske v regiji. Anwar Ibrahim je s tem zavzel jasno stališče v mednarodni diplomaciji in opozoril na nevarne posledice kršenja suverenosti s strani velesil. Operacija se je odvila kljub prejšnjim opozorilom mednarodnih verskih voditeljev in političnih organizacij, ki so pozivali k mirni rešitvi krize.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Mamdani, ki je župansko funkcijo prevzel pred le tremi dnevi, je dejanje označil za vojni napoved ter kršitev zvezne in mednarodne zakonodaje. Njegovi komentarji so povzročili precejšen politični odmev, saj je New York dom številni in hitro rastoči skupnosti venezuelskih priseljencev. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so proti Maduru v New Yorku že vložili uradno obtožnico. Operacija zajetja Madura predstavlja stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se kopičile več let. Čeprav so ameriške oblasti akcijo utemeljile s prejšnjimi obtožbami o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in terorizem, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevaren precedens poseganja v suverenost tuje države. Županove izjave so v nasprotju z uradno politiko zvezne vlade, kar kaže na globok notranjepolitični razkol v ZDA glede pristopa do venezuelske krize.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo poročila o ameriških vojaških napadih na Venezuelo. Moskva je v uradni izjavi poudarila, da ti napadi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in nimajo nobene pravne podlage. Po navedbah ruskih oblasti Venezuela ne predstavlja nobene grožnje Združenim državam Amerike, zato sedanja vojaška operacija nima dejanske osnove. Ruska stran je v svojem odzivu izpostavila, da se bo po njihovem prepričanju večina svetovnih držav odločno distancirala od napadov na Caracas. Dogodek so označili za nesprejemljiv poseg v suverenost druge države. Moskva trdi, da gre za enostransko dejanje, ki spodkopava temelje globalne varnosti in mednarodnih odnosov. Rusija je v preteklosti večkrat podprla vlado v Caracasu in v sedanjih razmerah znova opozarja na nevarnost destabilizacije celotne regije zaradi tujega vojaškega posredovanja.

Po napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval k nujnemu srečanju Organizacije ameriških držav (OEA) in Združenih narodov (ZN). Venezuela je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, potem ko naj bi ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN António Guterres je ameriško operacijo proti Maduru označil za "nevaren precedens" in pozval k spoštovanju pravne države.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in jo označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah ta poseg predstavlja jasen dokaz o dokončnem razpadu svetovnega reda, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni. Fico meni, da takšna dejanja spodkopavajo stabilnost mednarodne skupnosti in kažejo na ignoriranje suverenosti držav. Premier je poudaril, da vojaško posredovanje v južnoameriški državi ne le krši temeljna načela pravne države v mednarodnem prostoru, temveč tudi poglablja geopolitične napetosti. Njegove izjave odražajo stališče, da enostranske vojaške akcije velesil ne vodijo k rešitvi kriz, ampak k destabilizaciji globalnega ravnovesja moči. Slovaški predsednik vlade je s tem ponovil svoje skeptično stališče do zunanjepolitičnih intervencij Zahoda.

Španski premier Pedro Sánchez je po potrditvi zajetja Nicolása Madura s strani ZDA obsodil ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Poudaril je, da Španija ne bo priznala intervencije, saj ta krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov. Sánchez je pozval k deeskalaciji razmer in spoštovanju mednarodnega prava.

Uredniški odbor ameriškega časnika The New York Times je v ostrem zapisu obsodil vojaško operacijo administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli ter jo označil za "nezakonito in nepremišljeno". Časnik je opozoril, da je bila ofenziva izvedena brez potrebne odobritve kongresa, kar predstavlja nevaren precedens v ameriški zunanji politiki. Po mnenju uredništva takšna dejanja kršijo mednarodno pravo in tvegajo dodatno destabilizacijo že tako nemirne regije. Operacija, ki jo je ukazala Bela hiša, po navedbah časnika obuja zgodovinske napake ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki. Kritiki poudarjajo, da gre za vojaško avanturo, ki nima trdne pravne podlage in bi lahko sprožila obsežno zunanjo krizo. Avtorji editoriala so poudarili, da so enostranski vojaški posegi brez jasne strategije in legitimnosti škodljivi za ugled Združenih držav Amerike v svetu ter da bi se morala administracija namesto nasilja posluževati diplomatskih in pravnih poti.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade na ozemlje Venezuele, kar je sprožilo val ostrih mednarodnih obsodb in pozivov k spoštovanju mednarodnega prava. Številne vlade in politični akterji po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi po njihovem mnenju nezakonite in moralno sporne vojaške agresije, ki bi lahko povzročila nevarne posledice za stabilnost v celotni regiji. Med kritiki prednjačijo države, ki opozarjajo na nujnost zadržanosti in reševanja sporov v okviru obstoječih mednarodnih institucij. Napadi so se zgodili po obdobju zaostrovanja napetosti, ko je Caracas že dlje časa opozarjal na kopičenje ameriških vojaških sil v bližini svojih meja. Mednarodna javnost je hitro reagirala na dogajanje, pri čemer so številni uradniki poudarili, da takšna enostranska dejanja kršijo temeljna načela ustanovne listine Združenih narodov. Kljub poskusom venezuelskega vodstva, da bi se s ponudbami za sodelovanje na področju energetike in z diplomacijo izognilo spopadom, so se ZDA odločile za uporabo sile, kar je privedlo do trenutne krizne situacije.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v zračne napade na Venezuelo, ki so jih izvedle Združene države Amerike. Starmer je poudaril, da London pri operaciji ni sodeloval v nobeni obliki, in pozval k natančni razjasnitvi dejstev, preden bi mednarodna skupnost podala dokončne ocene o zakonitosti oziroma naravi vojaškega posredovanja. Kljub premierjevim zagotovilom se v britanskem političnem prostoru že pojavljajo kritični odzivi. Nigel Farage, vodja stranke Reform UK, ki trenutno beleži visoko podporo v javnomnenjskih raziskavah, je izrazil prepričanje, da so ameriški napadi kršili mednarodno pravo. Starmer je v odzivu na dogajanje izpostavil pomen spoštovanja mednarodnih norm, vendar je ostal previden pri neposrednem komentiranju dejanj ameriške administracije, dokler ne bodo na voljo vsi podatki o operaciji.

Francoski minister za zunanje zadeve je ostro obsodil nedavne ameriške vojaške dejavnosti v Venezueli in jih označil za kršitev temeljnih načel mednarodnega prava. Po uradnih navedbah Pariza so te operacije na venezuelskem ozemlju v neposrednem nasprotju z načelom neuporabe sile, ki predstavlja enega od ključnih stebrov sodobne mednarodne ureditve. Francosko ministrstvo poudarja, da enostranski vojaški posegi spodkopavajo stabilnost v regiji in niso v skladu z normami, ki urejajo odnose med suverenimi državami. Pariz ob tem opozarja, da bi se morale vse države pri reševanju političnih kriz v Južni Ameriki držati diplomatskih poti in spoštovati suverenost vpletenih strani, namesto da se poslužujejo vojaških sredstev, ki nimajo podlage v mednarodnih dogovorih.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jo je označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah poseg predstavlja jasen dokaz razpada svetovne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Fico je svoje stališče objavil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril, da tovrstna dejanja pričajo o globoki krizi v mednarodnih odnosih. Premier je izpostavil, da dejanja Združenih držav Amerike spodkopavajo temelje mednarodne stabilnosti. Njegove izjave odražajo kritičen odnos do zunanjepolitičnih posegov Zahoda in poudarjajo potrebo po spoštovanju suverenosti držav. Gre za eno izmed ostrejših diplomatskih kritik s strani voditelja države članice Evropske unije glede trenutnega dogajanja v Južni Ameriki, kar dodatno osvetljuje razhajanja v pogledih na globalno varnostno arhitekturo.

Britanski predsednik vlade je uradno zanikal kakršno koli vpletenost Londona v nedavni ameriški vojaški napad na Venezuelo. V uradni izjavi je poudaril, da Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ob tem pa je izpostavil nujnost spoštovanja mednarodnega prava v vseh diplomatskih in vojaških prizadevanjih. Britanska stran je v odzivu na dogodke izrazila željo po neposrednem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Namen pogovorov naj bi bila razjasnitev vseh dejstev v zvezi z vojaško agresijo, ki je sprožila nove napetosti v regiji. London se s temi izjavami skuša distancirati od enostranskih potez Washingtona, hkrati pa poziva k uporabi diplomatskih kanalov namesto vojaških sredstev.

Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.

Podpredsednik ruskega sveta federacije Konstantin Kosačev je ostro nastopil proti možnosti ameriške vojaške operacije v Venezueli. Po njegovih navedbah morebitno posredovanje Združenih držav Amerike nima nobene pravne podlage in bi pomenilo neposredno kršitev mednarodnega prava. Kosačev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Telegram, kjer je poudaril, da so dejanja Washingtona brez legitimnih temeljev. Ruski politik je izpostavil, da bi kakršna koli enostranska vojaška sila s strani ZDA spodkopala suverenost Venezuele. Moskva prek svojih uradnih predstavnikov vztrajno zagovarja spoštovanje listine Združenih narodov in nasprotuje zunanji vmešanosti v notranje zadeve latinskoameriških držav. Kosačev meni, da ameriška politika do Venezuele ne temelji na dejstvih, temveč na geopolitičnih interesih, ki niso usklajeni z mednarodnimi normami.